V galerijo smo dodali še nekaj fotografij …

Foto: Jakov Fir Čečura Photography
Foto: Jakov Fir Čečura Photography

… ki sta nam jih prijazno dovolila uporabiti Jakov Fir Čečura Photography in Sebastjan Razpet. Tako je zdaj galerija fotografskih vtisov z letošnjega Karajžewca postavljena po časovnem ustroju oz. poteku dogajanja tekom tabora in pa tudi skorajda popolna – žal manjkajo fotografije kuhanja karaževca z Darjo Vrana in plezanja v Lutnih skalah.

Dve objavi nazaj smo pozabili omeniti avtorja preostalih fotografij, nastalih tekom prvega junijskega vikenda in objavljenih v omenjeni galeriji. To je naš Peternelj Matjaž. Njegove z naravo in pokrajino povezane fotografije si lahko ogledate na njegovi spletni strani.

Vse fotografije letošnjega Karajžewca si lahko ogledate tukaj.

Izgubljeno & najdeno / Lost & found

Po pospravljanju Karajžewca je za vami ostalo še nekaj oblačil in ostalih predmetov.

Ogledate si jih lahko na tej povezavi: https://www.facebook.com/media/set?vanity=prtincku&set=a.5737582846261328

Za prevzem nam pišite na tabor.karajzewc [afna] gmail.com 🙂

15. tabor Karajžewc skozi fotografski objektiv

Ob Idrijci je bilo pretekli konec tedna zopet pestro. Za nami je namreč že petnajsta izvedba tabora Karajžewc, ki je tudi letos ob to čudovito reko na delavnice, predavanja in glasbene dogodke privabil posameznike in posameznice iz vseh smeri neba. Nekateri ste bili na taboru prvič, spet drugi pa v našo družbo zahajate že vrsto let, za oboje pa upamo, da ste se počutili kot med starimi znanci in znankami.

Več

Danes že petnajstič zaganjamo tabor Karajžewc

Petnajsta izvedba tabora Karajžewc je tu in vsi_e sodelujoči_e komaj čakamo, da se programasko kolo zažene in se ne preneha vrteti vse tja do nedelje. Imeli smo namreč lep, s soncem obsijan teden, ki nam je šel na roko pri postavljanju vse infrastrukture, potrebne za nemoten potek vašega in našega najljubšega tabora.

Tudi vremenska napoved za naslednje dni je obetajoča, kar je še en razlog več, da se nam od danes pa do nedelje pridružite na delavnicah, predavanjih in koncertih na vsem znanem placu ob reki Idrijci. Več o letošnjem programu si lahko preberete na tej povezavi.

Vstopnina na večer znaša 15€ oz. 25€ za oba večera.

Seveda je udeležba na taboru na lastno odgovornost! Ne pozabite na primerno opremo: kakšen dodaten kos oblačila in primerne obutve vsekakor ne bo odveč, glede na to, da tabor poteka na prostem in je v večernih urah tudi malce hladneje.

Zajtrk, kosilo in večerja bodo proti plačilu na voljo v naši kuhinji, vseeno pa ne bo odveč, če si kaj za pod zob prinesete s sabo. Če je le možno, s sabo prinesite lasten pribor, da po nepotrebnem ne obremenjujemo okolja.

In še napotek glede parkiranja: parkirišče se nahaja na sosednjem bregu reke Idrijce (glej zemljevid), do prizorišča se čez most prihaja peš. Glede na obnovo bližnjega mostu in ceste proti Tolminu je prometni režim v križišču v teh dneh spremenjen, zato bodite na cesti še posebej previdni_e. V isti sapi obiskovalce in obiskovalke pozivamo, da na Karajžewc potujete smotrno – več ljudi v en avto. Manj bo pločevine, pa še privarčevali boste pri stroških.

V kolikor informacij, ki jih iščete, na tem spletišču ne dobite, potem mirne volje pokličite Saro na 030 332 836.

Se vidimo čez nekaj ur!

Bobnarska delavnica: Perkakšns

Sobota; 4. rožnik 2022 ob 16:00

Tolkalska delavnica, ki jo bodo vodili člani skupine Perkakšn, ki bodo imeli v soboto zvečer na Taboru Karajžewc tudi koncert.


Udeleženci bodo spoznali tradicionalne Afro ritme in afro tolkala, skupaj bomo ustvarili mini orkester tolkalk in tolkalcev, katerih donenje se bo razlegalo po karajžnem sobotnem popoldnevu.

PERKAKŠNS: koncert

Sobota; 4. rožnik 2022 ob 22:00

Najprej je bil boben sredi Krakova, ki je začaral Anžeta Kristana, deset let kasneje, leta 2001, pa bobnarski nastop za uvod v festival Zarjavele trobente v Litiji. Tako je nastala skupina Perkakšns.

Skupino vodi Anže Kristan – Kiki, diplomant bobnarske šole Zlatka Kaučiča, vodja Male šole za tolkala v Litiji in mentor mladi kombo skupini, član številnih glasbenih skupin. V letu 2016 je kot član ansambla Sare Renar prejel Porina za najboljši debitantski album na Hrvaškem. V zadnjem času pripravlja skupen projekt z Zoranom Zorkom, večkratnim svetovnim prvakom v igranju na diatonično harmoniko, je  tudi član več drugih zasedb. 

Skupina Perkakšns je od zgodnjih začetkov, ko so se predstavljali kot izključno tolkalska skupina v svoje vrste sprejela nove člane in nove inštrumente. Sočasno tako deluje v dveh zasedbah – izključno tokalski, s katero se bodo predstavili danes, ter glasbeni skupini s kitaro, basom, flavto, vokalom in seveda številnimi tolkali, ki pripravlja program za snemanje nove plošče.

Darja Vrana: Kuhanje Karažewca

Petek; 3. rožnik 2022 ob 18:00

Tradicionalna cerkljanska jed, po kateri je dobil tabor Karajžewc ime, pač mora biti del našega tabora.

Tako bomo skupaj z Darjo Vrano karajžno skuhali in še bolj karajžno pojedli karažeuc, ter tako otvorili letošnji 15. tabor Karajžewc. Pa kar karajžno se nam pridružite.

NIMETU: Koncert ob koncu časa

Sobota; 4. rožnik 2022 ob 20:30

Andrej Hrvatin – Nimetu – obročni bobni, udu bobni, kaval, ney, indijanske piščali, Korg Wavedrum, looper, overtone petje, šamanski boben, RAV Vast, itd.

Koncert ob koncu časa” je enourna potopitev v svet onkraj, v bogat zvok prvinskih inštrumentov in izvajanja v trenutku zamaknjenosti! Vabljeni v skupni trans!

Šamanski disco za katastrofične čase!

ANDREJ HRVATIN je glasbenik in oblikovalec zvoka iz Maribora.
Kot oblikovalec zvoka je sodeloval s številnimi slovenskimi jazz in alternativnimi glasbeniki. Deluje tudi na področju radijske produkcije, nekoč kot glasbeni urednik radia MARŠ in avtor oddaj o tradicionalni in sodobni klasični glasbi, kasneje pa kot samostojen soustvarjalec radijskih iger in zvočnih knjig.

Kot glasbenik sodeluje v zelo raznolikih glasbenih in performativnih projektih ter soustvarja ali je soustvaril glasbo za vizualne, plesne, filmske in gledališke projekte.
Pomemben del ustvarjalnosti namenja “soundartu” in elektro-akustičnim zvočnim performansom v povezavi z raziskovanjem “umetnostne terapije”, pod imenom NIMETU;
leta 2008 je gostoval na “Sonic Art” rezidenci v New Delhiju in 2014 na ISIM konferenci v NY.


Soustvaril je avtorsko glasbo za razne plesne projekte in v živo spremljal plesne predstave in delavnice različnih žanrov od sodobnih in improviziranih do afriških in orientalskih.

Trenutno poglobljeno raziskuje povezavo umetnosti in umetnostne terapije s “šamanističnimi” elementi (projekt Locus Solus, zvočna potovanja “The Flow”, “Tranceworks”), v 2019 je pričel z vidnejšimi mednarodnimi sodelovanji – izšel je CD “Sacrament” priznanega ameriškega tolkalca in transpersonalnega psihologa Byrona Metcalfa ter pevke Jennifer Grais, na katerem je sodeloval kot gost na piščalih in elektronskih zvočilih; poleti 2019 sta izšla CD “Hero’s Journey” in digitalna izdaja njegove “meditativno-šamanske” glasbe za ameriški založbi Hemi-Sync in Flying Man Records. Lani je v samozaložbi izdal album “Vroju”, ki je avgusta 2021 izšel še v “hemi-sync” verziji pri založbi Hemi-Sync.


Spletna stran: www.nimetu.org

Gojenje gob na slami: Martin Rejec in Urša Koren

Sobota; 4. rožnik 2022 ob 14:00

Sva Martin in Urša in v tej delavnici vama bova predstavila preprosto tehniko gojenja gob na slami.

Najprej bomo na hitro spoznali osnove in tehnike gojenja gob, nato pa bomo še v praksi napolnili vedra in vreče z micelijem bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus) pomešanim s slamo. Ta okusna goba pa ni primerna le za popestritev jedilnika, temveč se njena uporaba širi tudi v krogih alternativne medicine, saj ima mnoge blagodejne učinke na zdravje.

Plezanje v Lutnah: Jaka Pagon

Sobota; 4. rožnik 2022 ob 13:00

Lutne skale, zbor na prizorišču Karajžewca

Pod strokovnim vodstvom Jake Pagona se bodo udeleženci delavnice naučili osnov športnega plezanja.
Delavnica je primerna tako za otroke, kot za odrasle in se prilagodi glede na predznanje udeleženca.
Potrebne so prijave na tabor.karajzewc [afna] gmail.com

Športno plezanje je sodobna samosvoja oblika plezanja, ki se je iz alpinizma razvila v samostojno športno panogo. Še vedno pa služi tudi namenu treniranja plezalne tehnike, moči in vzdržljivosti za zahtevnejše alpinistične proste vzpone.

Samo športno plezanje je ob poznavanju pravilne vrvne tehnike ter ob pravilnem varovanju varen šport, k čemer prispevajo tudi urejena in očiščena plezališča.

Med osnovno opremo, ki jo rabimo za plezanje spada: plezalni pas, vrv, komplet vponk, plezalni čevlji, magnezij ter varovalna naprava.

Pri plezanju imamo vedno osebo ki pleza ter osebo ki plezalca varuje. Večinoma plezanje poteka v naravnih plezališčih, kjer so smeri opremljene z svedrovci v katere preko kompleta vponk plezalec med plezanjem postopoma vpenja vrv. Soplezalec oziroma varovalec ves čas plezanja spremlja plezalca in ob morebitnem padcu preko naprave za samodejno zaustavitev vrvi ublaži njegov padec.

Plezalne smeri se med seboj razlikujejo po sami dolžini smeri, običajno med 10 in 40 metrov, po načinu plezanje (previsi, zajede, plošče,…) ter seveda po težavnosti, ki se večinoma ocenjujejo po francoski težavnostni lestvici, ki se razpenja med 3a, 3b,… do trenutno 9c.

Previous Older Entries

%d bloggers like this: