Foto utrinki in nekaj misli

Letošnji tabor Karajžewc je bil nekaj posebnega. Ne toliko v programskem smislu, temveč v organizacijskem, saj je nad njim ves čas lebdela grožnja koronavirusa in z njim povezanih ukrepov. Najprej smo bili tabor prisiljeni premakniti z že ustaljenega termina v začetku junija na prvi vikend julija, kar se je izkazalo kot dobra odločitev, saj nam je predvsem vreme šlo zelo na roko. A še nekaj dni pred izvedbo letošnje edicije tabora je vse viselo v zraku, še posebej ko je bilo s strani vlade sporočeno, da bo izvedba prireditev z več kot 50 obiskovalci še dodatno otežena, če že ne onemogočena. V glavah smo prirejali različne scenarije in možnosti, saj je kazalo vedno slabše.

Dva dni pred začetkom tabora pa je posvetila luč na koncu tunela in z vso silo smo se zagnali proti njej. Vse od infrastrukture do drugih za tabor nujnih stvari je bilo pripravljeno v rekordno hitrem času, to pa je botrovalo zares lepemu in srčnemu dogodku ob prelepi reki Idrijci, ki ste ga soustvarjali tudi vi, dragi mentorji in mentorice, predavateljica, glasbeniki in glasbenice, prostovoljke in prostovoljci ter obiskovalke in obiskovalci.

Vsi pa te sreče nimajo! Zato smo v mislih z vsemi kulturnicami in kulturniki, ki jih je koronavirus in z njim povezani ukrepi močno prizadeli, in ki jim ablast – tako kaže – nima namena zares priskočiti na pomoč. Kmalu po zaključku tabora Karajžewc je namreč v javnost prišla novica o obupnem stanju na nam ljubem Radiu Študent (glej izjavo za javnost): številni sodelujoči posamezniki in posameznice so se zaradi posledic epidemije primorani odreči svojim že tako simboličnim honorarjem, krčijo se program in projekti, za povrh pa jim želi financiranje znižati še ustanovitelj, to je ŠOU v Ljubljani, kar v C.M.A.K.-u ostro obsojamo!

Neglede na vse črne dogodke pa še vedno z vsem srcem upamo, da tabor Karajžewc ni bil zadnji tako sproščen dogodek letošnjega (po)let(j)a in da se kmalu vidimo. Vseeno pa smo za lepe spomine pripravili čez 100 fotografij, ki si jih lahko ogledate tukaj.

Ostanite zdravi in borbeni!

Nazaj h koreninam

Tabor Karajžewc smo v C.M.A.K.-u pričeli organizirati pred dobrimi dvanajstimi leti. Idejno je šlo za piknik nekje v naravi, ki bi skozi simboličen program, predvsem pa skozi neobremenjeno druženje utrdil vezi med takratnimi mladimi, delujočimi v cerkljanskem mladinskem centru.

To je tudi uspelo. S pomočjo dobre povezanosti med lokalnimi mladimi je Karajžewc skozi leta rasel in vsako leto so lahko obiskovalci in obiskovalke tabora preko vedno novih delavnic in predavanj pridobivali nova znanja ter se zabavali ob vedno novih vižah domačih in tujih glasbenih zasedb.

Več

Karažeuc, Fižleuc n Cmakauc

Tradicionalne cerkljanske jedi. Po prvi je naš tabor dobil ime, druge marsikdo še ni poskusil, tretja pa je fiktivna in nima recepta ali načina priprave. Nastane namreč sama od sebe, skozi leta zorenja in gnetenja v mašineriji dandanašnje družbene ureditve.

Če že ne drugega, je tabor Karajžewc odklop od zgoraj omenjene mašinerije. Preko njega se ob reki Idrijci ustvari skupnost, ki kaže, da je drugačen svet mogoč. Brez hierarhij, brez (pri)sile, a polna sodelovanj, medsebojnega deljenja in dela v skupno dobro. Letos je tabor že drugič potekal brez elektrike in če povemo iskreno, je nismo pogrešali. Nismo rabili telefonov, saj smo namesto njih imeli pester kulturni in izobraževalni program. Nismo rabili glasbe iz zvočnikov, saj so ozračje zapolnili živi akustični inštrumenti, navdušen vrisk otrok, ptičje petje in žuborenje vode. Grelo nas je sonce, ko pa je šlo za hribe, je njegovo mesto prevzel ogenj v središču dogajališča. Skratka, imeli_e smo vse in še več. In tako bo tudi naslednje leto.

Več

Katja H. Virgolet: Baba kot arhaični mitski element v krajini, folklori in v ritualih prehoda.

Slika_katja_velika

V soboto ob 18. uri na domačiji »V Mlakah« blizu tabornega prostora, nam bo Katja H. Virgolet razložila in pokazala, kako se lahko dolgoživ spomin na arhaična mitska izročila ohranja v materializirani obliki v krajini. Na primeru Babe kot enega starejših mitskih likov bo pokazala primere mitske krajine in na ohranjanje pomena ne le v slovanski, temveč tudi v širše evropski folklori, tako v verovanjih kot v ritualih. Več

Špela Sodja: osnove štrikanja igrač (ali zapravljanje prostega časa:)

32332593_872855372917498_1782318364488630272_n

V soboto dopoldne ob 11.oo bomo na delavnici štrikanja spoznali osnove branja vzorcev za pletenje. V dobri uri in pol bomo izdelali majhnega slona. Primerno za začetnike. Cilj je, da po delavnici znamo brati vzorce za pletenje in si poiščemo bolj zahtevne vzorce za pletenje, po katerih znamo naštrikat tudi bolj uporabne stvari, kot so npr. rokavice, kapa ali šal.

 

Rezjanab Sasiedi

IMG_0607

V petkovo noč se bomo zavrteli z Rezjanab Sasiedi, skupino štirih ljudskih godcev iz Tolmina, ki preigravajo glasbo izpred prvo svetovno vojne. Predstavili se nam bodo z ljudskimi instrumenti tistega časa, mogoče pa nas naučijo tudi kakšnega plesnega koraka, skratka, gremo v čase ko je po okoliških hribih še odmevala pesem preprostih in veselih ljudi. Več

Vlasta Mlakar: Znanje in verovanje naših prednikov o rastlinskem svetu

9789612833381

Prvega dne Rožnika 2018 bomo z Vlasto Mlakar na etnobotaničnem sprehajalnem predavanju odkrivali skrivnosti in pozabljena znanja naših prednikov o rastlinah.

Rastline nabrane v času poletnega solsticija, ko ima Sonce največjo moč, imajo po ljudskem verovanju posebne čarovne moči. Varovale naj bi pred zlimi silami, nesrečo in uroki, naši predniki pa so kresnim rastlinam pripisovali obrambno, očiščevalno in čarovno moč za odganjanje slabih in privabljanje dobrih sil v prihodnjem letu. Med najbolj priljubljenimi kresnimi rastlinami so bile marjetice, ivanjščice, kresnice, praprot, bezeg, orlice, materina dušica, kamilice, lapuh, vinska rutica in seveda šentjanževka ali sv. Janeza roža. Običaji povezani s čarovno močjo kresnih rastlin segajo v čas, ko so ljudje še verjeli, da je vsa narava živa in da tudi rastline govorijo …

Sara Kovačič: Tapkanje ( EFT )

skupinsko tapkanje

V petek ob 18.oo se bomo na levem bregu Idrijce spoznali z metodo EFT ali kako s tapkanjem do čustvene svobode.

Prelagaš stvari iz danes na jutri? Te je strah javnega nastopanja? Se počutiš neprijetno ob nekaterih ljudeh? Vse te nevšečnosti lahko korajžno rešujemo z metodo EFT (Emotional Freedom Techniques – Tehnike doseganja čustvene svobode) ali po domače s tapkanjem. Več

Samo Svete: Zvočne delavnice sestavljalnice

13418442_1047283048699946_8622169002883088612_o

Vse tri dni 11. tabora Karajžewca se boste lahko sprostili in veliko novega izkusili na “Delavnici Sestavljalnici” in “Zvočnih delavnicah”.

Sproščenost je vir zadovoljstva in osebnih kreativnih potencialov. Vsakdo je unikaten in ima svoje potenciale.

Na “Delavnici sestavljalnici” bomo skozi proces sestavljanja spoznali in izkusili sprostitveno vrednost različnih unikatnih lesenih sestavljank.

Opazovanje ali sestavljanje teh sestavljank nas sprošča, harmonizira in prinaša notranji mir – začutimo notranjo spremembo v pozitivno smer, odprejo se novi pogledi na svet in nova neprecenljiva spoznanja. Usklajuje delovanje možganskih polovic (motorične sposobnosti in intuicija sodelujeta v iskanju pravih koščkov)… skratka zmasira možgančke in preusmeri pozornost iz vsakodnevnih skrbi. Več

Na voljo karajžna fotozgodba …

… a najlepše slike, kot bi rekel novopečeni glavni organizator, so v glavi. In po čem si bomo zapomnili in zapomnile letošnje leto? Vsekakor po tem, da smo bili letos praktično brez elektrike, ki pa nam ni manjkala: muziko iz radia sta nadomestila ptičje petje ter to, kar smo iz naših glasbil in grl uspeli privabiti sami/-e, svetlobo pa nam je po odhodu sonca za hribe dajal ogenj v različnih oblikah. Pijačo nam je hladila voda, takisto pregreta telesa. Kajti vroče je bilo prav zares. Poletno vroče. Naj bo tako še deset naslednjih Karajžewcev. Tudi infrastrukturo tabora smo postavili na glavo: tabor je tako postal še bolj prijetno intimen in ni ga zlomka, da tako ne ostane tudi v prihodnje. Tu pa je tudi kopica anektod, ki bodo letošnjo izvedbo tabora velikokrat osvetlile v sobanah naših spominov.

Foto-zgodbe vseh dosedanjih taborov Karajžewc si lahko ogledate pod zavihkom Foto, specifično letošnjega pa na tej povezavi. Tudi Karajžewc-tuba je bogatejša za par posnetkov, kakšen še pride naknadno.

Ob tej priložnosti pa bi vam radi v ušesa položili še besede, za katere verjamemo, da ste jih tekom Karajžewca že velikokrat slišali od našega Đonija, a nič zato. Njihov pomen in iskrenost ostajata. Hvala! Hvala vam!

Se vidimo ob letu osorej!

 

Previous Older Entries