Rezjanab Sasiedi

rezjanab

V petkovo noč se bomo zavrteli z Rezjanab Sasiedi, skupino štirih ljudskih godcev iz Tolmina, ki preigravajo glasbo izpred prvo svetovno vojne. Predstavili se nam bodo z ljudskimi instrumenti tistega časa, mogoče pa nas naučijo tudi kakšnega plesnega koraka, skratka, gremo v čase ko je po okoliških hribih še odmevala pesem preprostih in veselih ljudi.

Rezjanab Sasiedi so godci, ki dajejo vtis, da so prišli tam nekje iz druge polovice 19. stoletja. Restavrirali so stara glasbila, kot sta oprekelj in es-klarinet,  s katerimi nas razveseljujejo s pestrim ter premišljenim naborom ljudskih viž in suverenim muziciranjem v okviru subjektivnih predstav o nekdanjem godčevstvu, kot so ga poznali naši stari očetje.

Igrajo srčno glasbo samosvojih hribovskih ljudi, čvrstih in pokončnih samohodcev v dolinah in planinah teh poslednjih čedermacev. Glasba, za katero gotovo velja, da ji je bolj kot glasbeni treba priznati sociološki pomen. To je glasba, ki je brez zadrege spojila v plesno držo dvoje žuljavih rok in s tem zaradi srčnosti vsaj za tisti večer premagala neizrekljivo utrujenost in nemoč. Oblikovala se je med samouškimi strastneži, godci, ki so ustvarjali in vižali za ples brez vsakršnih kompozicijskih zakonitosti, s skromnim, a polnozvočnim instrumentarijem.

Advertisements

Vlasta Mlakar: Znanje in verovanje naših prednikov o rastlinskem svetu

9789612833381

Prvega dne Rožnika 2018 bomo z Vlasto Mlakar na etnobotaničnem sprehajalnem predavanju odkrivali skrivnosti in pozabljena znanja naših prednikov o rastlinah.

Rastline nabrane v času poletnega solsticija, ko ima Sonce največjo moč, imajo po ljudskem verovanju posebne čarovne moči. Varovale naj bi pred zlimi silami, nesrečo in uroki, naši predniki pa so kresnim rastlinam pripisovali obrambno, očiščevalno in čarovno moč za odganjanje slabih in privabljanje dobrih sil v prihodnjem letu. Med najbolj priljubljenimi kresnimi rastlinami so bile marjetice, ivanjščice, kresnice, praprot, bezeg, orlice, materina dušica, kamilice, lapuh, vinska rutica in seveda šentjanževka ali sv. Janeza roža. Običaji povezani s čarovno močjo kresnih rastlin segajo v čas, ko so ljudje še verjeli, da je vsa narava živa in da tudi rastline govorijo …

Sara Kovačič: Tapkanje ( EFT )

skupinsko tapkanje

V petek ob 18.oo se bomo na levem bregu Idrijce spoznali z metodo EFT ali kako s tapkanjem do čustvene svobode.

Prelagaš stvari iz danes na jutri? Te je strah javnega nastopanja? Se počutiš neprijetno ob nekaterih ljudeh? Vse te nevšečnosti lahko korajžno rešujemo z metodo EFT (Emotional Freedom Techniques – Tehnike doseganja čustvene svobode) ali po domače s tapkanjem.

EFT je enostavna, hitra in učinkovita tehnika, s pomočjo katere predelamo negativna čustva, spomine in prepričanja. Tapkanje je orodje s katerim odpravljamo stres, jezo, nemoč, fizično bolečino in podobno. V primerjavi z drugimi postopki se rezultati pri EFT pogosto pokažejo hitreje in so večinoma trajni. Metoda tapkanja deluje tudi, če vanjo ne verjamemo.

Delavnico bo vodila Sara Kovačič, EFT izvajalka 2.st. (po predmetniku AAMET).

Delavnica je primerna za vse starejše od 5 let.

S seboj prinesite steklenico vode.

Samo Svete: Zvočne delavnice sestavljalnice

13418442_1047283048699946_8622169002883088612_o

Vse tri dni 11. tabora Karajžewca se boste lahko sprostili in veliko novega izkusili na “Delavnici Sestavljalnici” in “Zvočnih delavnicah”.

Sproščenost je vir zadovoljstva in osebnih kreativnih potencialov. Vsakdo je unikaten in ima svoje potenciale.

Na “Delavnici sestavljalnici” bomo skozi proces sestavljanja spoznali in izkusili sprostitveno vrednost različnih unikatnih lesenih sestavljank.

Opazovanje ali sestavljanje teh sestavljank nas sprošča, harmonizira in prinaša notranji mir – začutimo notranjo spremembo v pozitivno smer, odprejo se novi pogledi na svet in nova neprecenljiva spoznanja. Usklajuje delovanje možganskih polovic (motorične sposobnosti in intuicija sodelujeta v iskanju pravih koščkov)… skratka zmasira možgančke in preusmeri pozornost iz vsakodnevnih skrbi.

Poleg sestavljank bomo na “Zvočnih delavnicah” spoznali in izkusili sprostitveno vrednost poslušanja in igranja različnih glasbil.

Zvočno raziskujemo; spoznamo avstralski didgeridoo, afriške bobne djembe, afriško kalimbo, tibetansko pojočo skledo… Inštrumente predstavim, zaigram in vsakdo lahko poizkusi igrati.

Vzpostavi se sproščeno kreativno vzdušje, kar omogoči vsakomur, da začuti svoje kreativne potenciale, se jih začne zavedati in izražati.

Delavnice primerne za otroke, mladostnike in odrasle.

 

Delavnice vodi: Samo Svete

Samo Svete Sestavljanke

Na voljo karajžna fotozgodba …

… a najlepše slike, kot bi rekel novopečeni glavni organizator, so v glavi. In po čem si bomo zapomnili in zapomnile letošnje leto? Vsekakor po tem, da smo bili letos praktično brez elektrike, ki pa nam ni manjkala: muziko iz radia sta nadomestila ptičje petje ter to, kar smo iz naših glasbil in grl uspeli privabiti sami/-e, svetlobo pa nam je po odhodu sonca za hribe dajal ogenj v različnih oblikah. Pijačo nam je hladila voda, takisto pregreta telesa. Kajti vroče je bilo prav zares. Poletno vroče. Naj bo tako še deset naslednjih Karajžewcev. Tudi infrastrukturo tabora smo postavili na glavo: tabor je tako postal še bolj prijetno intimen in ni ga zlomka, da tako ne ostane tudi v prihodnje. Tu pa je tudi kopica anektod, ki bodo letošnjo izvedbo tabora velikokrat osvetlile v sobanah naših spominov.

Foto-zgodbe vseh dosedanjih taborov Karajžewc si lahko ogledate pod zavihkom Foto, specifično letošnjega pa na tej povezavi. Tudi Karajžewc-tuba je bogatejša za par posnetkov, kakšen še pride naknadno.

Ob tej priložnosti pa bi vam radi v ušesa položili še besede, za katere verjamemo, da ste jih tekom Karajžewca že velikokrat slišali od našega Đonija, a nič zato. Njihov pomen in iskrenost ostajata. Hvala! Hvala vam!

Se vidimo ob letu osorej!

 

Foto, video in besedni vtisi

Foto: C.M.A.K.

Kar nekaj reke Idrijce je moralo preteči mimo travnika, kjer že sedem let v pomladnih dneh domuje tabor Karajžewc, da je prišel trenutek objave fotografskih, video in besednih vtisov letošnje izvedbe našega tabora.

Glede na deževen začetek tedna, ko smo več vedrili v šotorih kot pa postavljali infrastrukturo, smo bili v dneh od srede naprej več kot veseli in vesele sončnih žarkov, ki so napovedovali tudi suh konec tedna in z njim moder svod nad zaselkom Straža. Tako je tudi izvedba tabora potekala po načrtih in lahko trdimo, da je tudi letošnji Karajžewc obiskovalkam in obiskovalcem ponudil pestro bero zanimivega dogajanja, o čemer priča tudi število vseh, ki ste se tabora udeležili oz. udeležile. V medijih smo zasledili vsaj dva prispevka, ki si ju lahko preberete tukaj in tukajle. Če pa ste kje zasledili oz. zasledile še kakšnega, nam to javite preko kontaktnih podatkov, objavljenih na desni strani tega spletišča. Hvala.

Za vse udeleženke in udeležence, pa tudi tiste, ki se letošnjega Karajžewca niste udeležili oz. udeležile, smo v fotogaleriji objavili fotografske utrinke — kar 105 jih je –, ki pa seveda le stežka opišejo energijo, plavajočo med vsemi ob Idrijci zbranimi ljudmi iz različnih koncev Slovenije in drugih dežel sveta.  Ker pa se glasbe nastopajočih na Karajžewcu ne da poslušati preko fotografij, smo v Karajžewc-tubi objavili tudi nekaj video materiala, in sicer po eno pesem vsakega nastopajočega oz. nastopajoče. Slika na posnetkih ni ravno najbolj čista in mirna — težko je namreč biti pri miru, ko te v vrtinec potegnejo tako lepe melodije — a posnetki vseeno dobro služijo svojemu namenu, to je predstavitvi nastopajočih na karajžnem odru. V kolikor jih posedujete, pa bomo vesele in veseli tudi vaših fotografskih in video utrinkov; kontaktirajte nas preko že omenjenih kontaktnih podatkov, da se zmenimo za način prevzema.

Ob tej priliki bi se radi in rade zahvalili vsem, ki ste kakorkoli podprli oz. pomagali pri izvedbi letošnje, že devete edicije tabora Karajžewc, vsem mentorjem in mentoricam delavnic, predavateljem ter glasbenikom in glasbenicam. V isti sapi gre zahvala vsem obiskovalcem in obiskovalkam, ki ste spoštovali tako naravnanost tabora kot tudi okolje, v katerem je potekal. Veliko se vas je med nami počutilo kot doma, kar je vsekakor najboljša in najlepša pohvala za naše delo. Naj bo tako tudi v prihodnje.

Se vidimo ob letu osorej!

Tabor Karajžewc vabi in poziva

d7f0a1b0-bbf6-4fc5-9c57-72c7f3d2537b

Ob reki Idrijci že diši po prvi pokošeni travi, sveže ostrižen travnik pa bo kmalu gostil kopico šotorov in njih prebivalce ter prebivalke. Tudi mlin sreče na vodni pogon se bo kmalu začel vrteti, mi pa v pričakovanju vsega tega objavljamo celoten program letošnjega tabora Karajžewc.

Seveda priporočamo tudi čitanje daljše oz. bolj obsežne različice, ki se nahaja takoj pod sporedom na zgoraj objavljeni povezavi. V omenjenem opisu programa dobite informacije glede prijavnin in obsega karajžnih delavnic. Vstopnina na koncertna večera je sledeča: 5 € na dan petka in 8 € na dan sobote. Kampiranje je brezplačno, seveda pa vas tu pozivamo, da ste odgovorni do okolice in življenja okoli vas.

V kolikor informacij, ki jih iščete, tam ne dobite, mirne volje pokličite našo Marušo na 031-426-781 ali pa nam pišite na i-mejl naslov cmak2[afna]siol[pika]net.

Seveda je udeležba na taboru na lastno odgovornost! Ne pozabite na primerno opremo: kakšen dodaten kos oblačila in primerne obutve vsekakor ne bo odveč, glede na to, da tabor poteka na prostem in bo lahko v večernih urah tudi malce mraz. Vas pa v isti sapi pozivamo, da iščete alternativne načine prevoza: ne prihajajte vsak/-a s svojim avtom, ampak se pozanimajte, kdo od vaših prijateljev/-ic še gre in se v čim večih pripeljite skupaj.

Prav tako si v primeru dežja pridržujemo pravico do spremembe tako lokacije kot tudi programa! Zato le sledite novicam na tej spletni strani; če bo prišlo do sprememb (v to dvomimo!), bo to vsekakor pravočasno objavljeno.

Se vidimo kmalu.

Previous Older Entries