Janez Bizjak: Prvi prebivalci v visokogorju slovenskih Alp

Ker bo 10. tabor Karajžewc potekal brez elektrike, nam bo Janez Bizjak predaval na sosednjem bregu Idrijce, na turistični kmetiji Želinc, ki je od samega tabora oddaljena približno pol kilometra. Predavanje, ki je prav tako kot vse delavnice na Karajžewcu brezplačno, bo v petek, 2. Rožnika ob 18h.

Poljudna predstavitev 20-letnih raziskav in preučevanja neznane in nepriznane zgodovine poselitve naših gora s posebnim poudarkom na Tolminsko in Gorenje Posočje.

Kdo so bili naši prvi in najbolj pristni gorjanci, naši staroselski predniki, ki so poleti stalno živeli, delali in se preživljali v slovenskih gorah? Pred 12.000 leti so to bili prvi kamenodobni lovci. Za njimi so pred 5.000 leti prišli prvi pastirji, pred 3.500 leti pa prvi nabiralci rud, v naši zgodovini prezrti in pozabljeni prvi rudarji. Sledovi njihovega dela in ostaline njihovih bivališč odkrivajo nova poglavja v doslej neznani zgodovini visokogorja slovenskih Alp. Pred 20 leti smo začeli iskati sledi prvih pastirjev, našli pa smo vedno več ostalin dela prvih rudarjev, ki so od železne dobe pred 2800 leti do zadnjih stoletij novega veka prekopavali in spreminjali površje v visokogorju slovenskih Alp. Arheološke raziskave v visokogorju in presenetljive najdbe darovanih (votivnih) predmetov odstirajo tudi vpogled v stara verovanja, mitološko izročilo in legende.

Janez Bizjak je po univerzitetni diplomi delal več let kot arhitekt v Idriji in v Cerknem (hotel Eta), zatem pa 22 let na področju varstva narave in ohranjanja kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku, od tega zadnjih 13 let kot direktor. Ja avtor 5 knjig in soavtor 4. Od leta 1995 se intenzivno ukvarja z raziskovanjem arheoloških ostalin (predvsem rudarskih bivališč) v visokogorju. Leta 2010 je bil sprejet v mednarodno strokovno združenje Montanhistorischer Verein Östereich, ki se  posveča raziskavam zgodovinskega rudarjenja na celotnem alpskem prostoru.

 

http://www.zelinc.com/si/

Advertisements

Miha Zupanc, Aleksej Brovč: Delavnica hoje po gurtni

V soboto, 3. Rožnika popoldne okoli 15h nas bosta Miha Zupanc – Zupe in Aleksej Brovč  iz športno-kulturno-raziskovalnega društva Balansa slackline na delavnici ravnotežja spoznala z osnovami in tudi zahtevnejšimi tehnikami hoje po gurtni.

Hoja je relativno enostavna stvar. Ko nas pot zanese na slackline, pa pridejo do izraza vse malenkosti in uporabljati moramo veliko različnih veščin. Dobro se moramo zavedati telesa in ga spretno upravljati. Naš um pa je tisti, ki nam največkrat povzroča velike težave pri iskanju ravnotežja. Bolj kot se to na prvi pogled zdi, je slackline lahko zelo mentalna stvar. Prava meditacija čuječnosti (ang. mindfulness) skozi telo, ki nas spravi v sedanji trenutek in uči živeti vsak dani trenutek. Za mirno hojo po slacklinu je potrebna harmonija telesa in uma, zato ni presenetljivo, koliko zanimivih in življenjsko uporabnih veščin se lahko naučimo v igri z ravnotežjem na preprostem napetem traku.

 

 

Irma Čopi: Od volne do izdelka

Irma Čopi, priznana filcarka iz Bovca, nam bo na travniku ob Idrijci v petek, 2. Rožnika ob 14. uri predstavila raznorazne možnosti in postopke obdelave ter  uporabe ovčje volne:

  • Pranje volne
  • Sušenje in mikanje
  • Predenje na kolovratu
  • Filcanje
  • Priaz izdelave filcane broške, šala, ogrlice….
  • Izložba filcanih izdelkov: šali, copati, jakne, tunike, klobuki…

Prijave na delavnico sprejema Matic na telefonsko številko 068 692 214

Karlo Vizek: Zvočna gong kopel

 

V soboto, 3. Rožnika ob 12h, nas bo Karlo Vizek z gongi na bregu idrijce odpeljal v nevidni svet frekvenc, tonov, nadtonov in podtonov.

Zvočna kopel je meditacijsko sprostitvena tehnika. Pomaga pri umirjanju uma in sproščanju telesa. Pri zvočni kopeli uporabljamo različne inštrumente. Poleg gonga so najbolj pogosti glas, tibetanska pojoča posoda, kristalna kvarčna skleda, šruti, didgeredoo, tingša, boben, ropotuljica, vetrni zvonovi… Zvočno kopel uporabljamo kot orodje za globoko sprostitev in za doseganje drugih stanj zavesti. Kopel deluje globinsko in intenzivno na vsako celico v telesu. Ko se um prepusti zvoku, pride do občutka brezčasja, lebdenja…

Zvok gonga uravnava delovanje obeh možganskih polovic. Naše telo nekaj zvoka odbije, nekaj ga absorbira, nekaj pa ga spusti skozi. Frekvence gonga so harmonične, zato na telo in um delujejo pozitivno. Večino zvoka zaznavamo s pomočjo čutila za sluh, nekaj pa tudi s čutili za tip. Ko se prostor, kjer se igra gong napolni z zvokom, nastane zvočni »bazen«, čemur pravimo kopanje v zvoku ali zvočna kopel. Še nekaj časa po kopeli je naše telo uglašeno na naravno frekvenco.

***Na zvočno kopel ponavadi prinesemo podlogo za ležanje, deko ali spalno vrečo, kaj za pod glavo ter vodo. Sicer je najbolj pomebno, da se namestimo v sebi najbolj udoben položaj. Lahko tudi sedimo ali stojimo, kakor nam pač najbolj ustreza. Prej seveda izklopimo mobitele, med kopeljo pa čim manj motimo ostale.

 

Zvočna kopel je primerna za vse starosti.

Jage babe

 

V petek, 2. Rožnika, nas bodo na 10. taboru Karajžewc v noč s pesmijo popeljale Jage babe.

Že na začetku glasbene poti Jagih bab je bilo jasno njihovo poslanstvo: da se s pesmijo povežejo s ciklično naravo svoje ženske duše, z materjo zemljo, da obnovijo stik s svojimi predniki, prednicami in na svoj način počastijo njihovo zapuščino.
Tradicionalna obredna pesem je pri nas nekaj izredno redkega in dragocenega, zato jo je vredno čuvati in ustvarjati na novo.

V zadnjem letu Jage babe soustvarjajo staroverska obredja v osrednji Sloveniji, ki se sicer godijo že mnoga leta. S pomočjo glasbe in zvoka gradijo most med nami, predniki in bogovi. Slednji so tudi v nas, zato jih najdemo, ko navežemo stik s seboj. In glasba gotovo je ena od poti, ki vodijo k sebi.

V zadnjem času se je Jagim babam pridružil še ‘Jagi dec’, ki s svojim inštrumentalnim doprinosom zaokroži njihov obstoj.

Zasedba se osredotoča na obredne pesmi letnega cikla, na 10. taboru Karajževc pa se bodo predvsem posvetili pomladnim in poletnim pesmim ob prehodnem obdobju pričakovanja poletnega sončnega obrata.

Bokadema

 

V soboto, 3. Rožnika, bodo na 10. taboru Karajžewc zabobneli Bokadema iz Ljubljane.

Bokadema je pet članska bobnarska skupina, ki igra zahodno afriške ritme. Člani skupine so Deja Živko, Katja Marenk, Bojan Turk, Matej Pajnič in Bor Slana. Skupina izvaja večino glasbenega repertoarja na djembe in zahodno afriške bas bobne, v naboru glasbil pa se občasno znajdejo tudi balafon, ngoni in kitara.

http://www.facebook.com/bokadema/

Anej Maver: Izdelava čapatijev

Na tej delavnici se bomo naučili starodavne vedske skrivnosti – izdelave najbolj ploščatega kruha na svetu.

Zbrali se bomo v soboto po siesti (okoli 16h) in se, že malo lačni, naučili pripravljati tradicionalen indijski nevzhajan kruh – čapatije (množinski samostalnik; ker nikoli ne poješ samo enega). Peka čapatijev se je skozi stoletja iz Indije preko Azije že razširila skoraj po vsem svetu. Originalna receptura, ki vsebuje le moko, vodo in sol, je na potovanju do brega Idrijce tudi nekajkrat mutirala, opaženih je bilo že mnogo različic, na primer roti, tortilja, twister, … Vse te podvrste bomo karajžno preučili, izdelali in poskrbeli, da od našega ognjišča nihče ne bo odšel lačen.

Previous Older Entries