Družina Batista

družina Batista sepia

Družina Batista  je družina ljudskih godcev iz obale, nastopali so že na samostojnih koncertih (v Kopru, Ljubljani – Celica), predvsem pa na mnogih priložnostnih nastopih ob odprtjih razstav, predstavitvah knjig, obletnicah v številnih slovenskih in zamejskih krajih, pa tudi v Cankarjevem domu in  Pen klubu v Ljubljani ter v St. Gallenu v Švici. Nekaj njihovih posnetkov je (med ljudskimi godci) arhiviral tudi Glasbeno-narodopisni institut pri ZRC SAZU.

Dedek Slavo Batista vse svoje življenje posveča raziskovanju slovenskega ljudskega izročila, bogati kulturni dediščini, ki jo ima naš narod v glasbi, običajih in mitologiji. Ljudske pesmi, takšne, kakršne so mu bile položene v zibel, in s kakršnimi se je srečeval skozi svoje pestro, zvedavo življenje in dolgotrajno raziskovalno delo, skuša predati naslednjim generacijam, začenši pri svojih vnukih. Tako pri Batistovih že vrsto let skupaj muzicirajo tri generacije: dedek Slavo, hčerka Irena ter vnuka Metka in Vid. Da bi ohranil kar največ izvirnosti, je zanje tudi sam izdelal ali priredil instrumente. Preprosti, izvirni in neokrnjeni napevi, zapeti in zaigrani tako, kot so jih igrali in peli pred stoletji, nosijo v svojih skromnih besedilih strnjeno vse neizmerno bogastvo čustvovanja in doživljanja našega človeka. Prinašajo nam vedenje o mnogih žalostnih in redkih srečnih trenutkih v življenju nekega naroda.

S premišljeno izbiro instrumentov skuša sestav ohraniti starejši način igranja, ki je bil običajen na naših tleh skozi dolga stoletja pred prihodom harmonike v ljudsko glasbo, in ki nosi s seboj povsem izvirno slovensko glasbeno kulturo. Slavo igra na raznovrstne piščali, ki jih je sam izdelal, Metka na pastirsko harfo in violinsko harfo (obe glasbili sta Slavovo avtorsko delo) ter na male cimbale (oprekelj), velike cimbale in banduro. Vid igra na basovske piščali (tudi ta instrument je izdelal Slavo po svoji zamisli), na brač in na originalni slovenski tristrunski bajs. Posebej zanimiv pa je tudi meh, ki je na slovenskem izumrl pred več kot sto leti. Žal ni ohranjen noben primerek tega instrumenta, ostajajo nam le redke poslikave na freskah po slovenskih cerkvah. Slavo ga je rekonstruiral po pripovedi svoje babice.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.